hallo Angelika ich freue mich so sehr.
V našem “brunnu” je v evangeličanskem mladinskem centru vsak teden dvakrat Familientreff odprtega tipa. To pomeni, da lahko pride vsak, ne da bi se kje prijavil. Prihajajo skoraj izključno mamice z otroki. Ne vem zakaj, ampak torkova skupina je precej nemška, medtem, ko je petkova zelo internacionalna. Posledično je torkova skupina bolj umirjena in pridna, petkova pa bolj živahna. Najbrž se obiskovalke pač orientirajo tudi po lajterin. Christine, ki je taglavna v petek je namreč precej “locker”, Uschi pa ima rada Ordnung und Disziplin. Obe pa sta silno simpatični, pravzaprav ne vem, katera mi je bolj všeč.
Edina obveznost je, da v krožniček vržeš 1 evro za kavo ali čaj in še 30 centov za vsako presto ali žemljo, ki sta jih z mladiči pohrustala. Pa še tega nihče ne preverja. Maslo in marmelada sta gratis.
Besedi, ki jih na Bavarskem ne moreš preslišati, sta Projekt in Koncept. Koncept tega družinskega srečanja je domišljen do pikice natančno. Danes na primer se je eden od starejših mladičev polil in Christine je takoj privlekla iz omare zaboj z rezervno garderobo. “Lajterin” je tudi tista, ki vse pripravi in skrbi za vzdušje in da vse poteka v skladu s “konceptom”. Po prihodu malo igre v sončni sobi, nato zajtrk v zeleni sobi in potem spet igra. Včasih je tudi malo drugače. Pravila pa so vedno ista, jasna in pisna.
Mmm, kako tekne.
Igrač je v izobilju. Najljubša igra je vožnja z Bobbycarji in Puppenwagni in včasih je promet kar gost.
Ob četrt na dvanajst se začne sortiranje igrač in priprava na sklepni ritual, ki je vedno enak. Mamice z otroki sedejo na blazine v krogu. Uvodna pesem je sestavljena iz verzov, v katere so vključena imena prav vsakega otroka in starša. Sledijo Bewegunglieder, ki jih predlagajo otroci in na koncu vedno:
Alle Leut`, alle Leut` gehen jetz nach Haus`, die Spielstunde ist aus.
Skoraj zagotovo bi čez nekaj let, če bi v petek ob pol dvanajstih stopila v Sonnenraum na Gartenstrasse 1 zaslišala prav to pesmico. Bile bi samo druge mame in mogoče Leiterin.
A “locker” je zapeta, trda, zaklenjena
?
Zakaj za vragca mi pod mojimi podatki vrže ven slikico mojega sina, katerega slikica 120% ni vnešena nikjer pod MOJIM blogom, ampak pod njegovim????!!! Grrrrr, tehnika!
A vidi, vidi, tale rokica, ki sem jo pa pred kratkim vnesla na neko novo “neumnost”, kao nek skupni avatar in itak nisem vedela čemu in kako bo koristila, se je pa tule pojavila. Prvič, čeprav sem od vnosa naprej komentirala že na nekaj različnih blogih.
Ah, kdo bi razumel to tehniko!
Saša, locker je sproščen, lahko pa tudi majav, razrahljan. Sem šla še k hčeri preverit. Mi je razložila na primeru vijaka.
Pa še v slovarju sem našla dva pregovora, ki se mi zdita špasna.
eine lockere Hand haben – rad deliti klofute, nagibati k tepežu
eine Schraube locker haben – biti malo česnjen
Mann lernt nie aus.
Avatar je pa locker. Sinko je simpatičen. Glede tehnike sem pa jaz najbrž še bolj locker . V delu imam post iz Istanbula, pa imam tolko problemov s slikami, da najbrž ne bo nič.