Tu naokoli mrgoli zanimivih krajev in me kar malo jezi, ker ne moremo vsega pogledati. S človekom, ki ima samo dve leti, pač nima smisla hodit po muzejih. Smo že preizkusili, pa se je izkazalo kot neužitno. Medtem, ko otroci nemškega izvora pridno sedijo v vozekih in se pretvarjajo, da jih umetnine zanimajo, naša otročat zelo da vedeti, da jim gredo na živce.
No, danes smo se vseeno odpravili na krajši izlet v koruzni labirint. Nemci niso samo hudo praktični, temveč tudi zelo kreativni. V enem od bližnjih “brunnov” si je kmet na enem koruznih polj omislil labirint in na njem že nekaj jeseni služi z vstopnino in prodajo pridelkov. Vse skupaj je mešanica labirinta, učne poti in nagradne igre.
Opremljeni z vprašalnikom -vstopnico smo se odpravili dogodivščinam naproti. Starejša dva sta bila navdušena, medtem, ko je tamali takoj pokazal, da bi rad dogajanje spremljal z “višjega” nivoja.
V labirintu so postaje, ki jih mora obiskovalec poiskati in si za dokaz v letak pritisniti žig. Žigosanje se je ponavadi začelo in končalo z manjšo vojno. Še dobro, da je žig priklenjen.
Nemci ne bi bili Nemci, če ne bi poskrbeli še za Ausbildung. Poiskati smo morali še šest postaj in ugotoviti, za semena katere rastline gre. Da je to koristno učenje, me je spomnil mali, ko me je začudeno vprašal :”Mami, kaj je to? ”
Sredi polja stoji nekakšna opazovalnica, z obvezno bavarsko zastavo, na katero se na lastno odgovornost povzpete in tako poiščete zablodelega sorodnika, ki vam z vpitjem ali miganjem koruze sporoča, kje se trenutno nahaja. Kmet je mislil čisto na vse.
Imeli smo teževe s postajo številko osem, ki je nismo nikakor uspeli najti. Ženski del odprave je blodil po labirintu, medtem, ko ga je moški del usmerjal z zgoraj omenjene opazovalnice. Na koncu nam je z nasvetom pomagal deček. Mi pa smo se mu oddolžili z informacijami o številki 12. Tudi Nemci očitno znajo “improvizirat”.
Na koncu smo s pomočjo vzorčkov razrešili dilemo med Weizen in Roggen, malo je pomagal tudi kmet in “v letu” stlačili nagradne kupone v škatlo. Ker se je nekomu (le komu?) zelo mudilo na Geburtstagfeier, nismo imeli časa niti za kakšen bio sokec.
Po koncu sezone je razpisano žrebanje s kar lepimi nagradami. Prva nagrada, vikend za dve osebi v penzionu v Bad Reichenhallu. Druga, bon za 125 evrov, ki ga lahko vnovčiš v bližnjem nakupovalnem centru PEP in tretja, bon za večerjo na kmečkem turizmu. Nestrpno pričakujemo rezultate.
Je pa zanimivo, da med semeni ni bilo ješprenja. Pred časom smo si zaželeli ričeta, kar se je izkazalo za misijo nemogoče. Ješprenja nisem dobila niti v super specialni bio trgovini, kjer imajo sicer imajo na polici vsa mogočo pičo.
Če imate kakšno njivo in ne veste kaj bi z njo si lahko omislite “takle” labirint. Preverjeno zabavno. Pa še kakšen “ojro” lahko uplenite.



Pozdrav pokraculji in novemu blogu. Lep izgled bloga
. In prijetno kramljanje. Jezik ti (vama) odlično teče.
Se še kaj oglasim.
Bilo je imenitno in zapleteno.